
Dostopnost stanovanj danes rešuje skoraj celotna Evropa. Kljub temu, da se posamezni trgi razvijajo različno, cene nepremičnin rastejo hitreje kot dohodki gospodinjstev. Podatki OECD kažejo, da so se od leta 2015 v nekaterih državah cene stanovanj in hiš skoraj podvojile. In (ne)presenetljivo med njimi ne manjka niti Češka.
Najbolj izrazito rast je zabeležila Portugalska, kjer so se cene stanovanj v zadnjem desetletju povečale za več kot 106 %. Glavni motor so dolgotrajno omejena gradnja novih stanovanj in močan interes domačih ter tujih vlagateljev, predvsem v Lizboni, Portu in priljubljenih obmorskih lokacijah.
Druga država, kjer so se cene praktično podvojile, je Madžarska. Za rastjo stoji kombinacija višjih plač, državne podpore lastniškemu stanovanju in pomanjkanja novih stanovanj, zlasti v Budimpešti.
Izrazito podražitev so zabeležili tudi Island (+75 %), Turčija (+68 %) in Litva (+65 %). Kljub temu, da so razlogi v vsaki državi drugačni, ostaja skupni imenovalec omejena ponudba nepremičnin.
V Turčiji so cene močno vplivale visoke inflacije, zaradi katere ljudje pogosto dojemajo nepremičnine kot način zaščite vrednosti svojih prihrankov. Na Islandu in v Litvi igra glavno vlogo nezadostna gradnja in naraščajoča povpraševanja v večjih mestih.
Češka republika je zasedla sedmo mesto. Od leta 2015 so se cene stanovanj tukaj povečale za približno 58 %, prav tako kot v Sloveniji.
Za rastjo stojijo predvsem počasno dovoljevanje nove gradnje, pomanjkanje gradbenih zemljišč in visoka povpraševanja v velikih mestih. Najbolj je situacija očitna v Pragi in Brnu, kjer so cene nepremičnin dolgoročno bistveno nad povprečjem republike.
Rezultat je vedno slabša dostopnost lastnega stanovanja, ki najbolj vpliva na mlade družine in prve kupce.

Kljub temu, da vsaka država rešuje druge ekonomske razmere, se vzroki rasti cen ponavljajo. Najpogosteje gre za nezadostno gradnjo novih stanovanj, dolgotrajne postopke dovoljevanja, naraščajoče gradbene stroške in močno povpraševanje, osredotočeno v velika mesta.
Zato strokovnjaki opozarjajo, da brez izrazitejšega povečanja ponudbe ni mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja dostopnosti stanovanj. To velja ne le za Češko, temveč tudi za večino evropskih držav, ki se v zadnjih letih soočajo s podobnim problemom.